{"id":579,"date":"2015-06-10T16:00:56","date_gmt":"2015-06-10T14:00:56","guid":{"rendered":"http:\/\/ictplus.hr\/poliklinika2\/normalni-motoricni-razvoj-2\/"},"modified":"2018-09-10T21:01:58","modified_gmt":"2018-09-10T19:01:58","slug":"normalni-motoricni-razvoj","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/normalni-motoricni-razvoj\/","title":{"rendered":"Normalni motori\u010dni razvoj"},"content":{"rendered":"

Ko govorimo o normalnem razvoju, se bomo najprej zadr\u017eali na normalnem motori\u010dnem razvoju v \u010dasu prvega leta starosti, oz. do otrokove samostojne hoje.<\/p>\n

Zanimivo je, da se je o normalnem motori\u010dnem razvoju otroka za\u010delo razmi\u0161ljati \u0161ele v drugi polovici prej\u0161njega stoletja, medtem, ko se je o nenormalnem motori\u010dnem razvoju razmi\u0161ljalo \u017ee mnogo prej.<\/p>\n

Normalni motori\u010dni razvoj otrok je v osnovnih zna\u010dilnostih enak pri vseh otrocih. Podobno kot npr. v pesmi Parnega Valjka: \u00bbMora\u0161 najprej kobacati, da bi mogel kasneje hoditi\u00ab. (\u010deprav je potrebno poudariti, da 10% otrok nikdar ne kobaca); vsekakor pa npr. ni pri\u010dakovati, da bo otrok prej shodilo, kot se nau\u010dilo sedeti. Razlog temu je, da v veliki meri vpliva na normalni razvoj genetska informacija o razvoju \u010dloveka (npr. za razliko od normalnega razvoja ptic). Vseeno, razvoj ni enak pri vsakem otroku, ker nanj razen genetske kode, ki je \u017ee sama razli\u010dna od \u010dloveka do \u010dloveka, vpliva tudi faktor okolja, ki je prav tako odgovoren za variabilnost, ki jo najdemo v razvoju.<\/p>\n

Opis normalnega motori\u010dnega razvoja se razlikuje od avtorja do avtorja. Glavni razlog je v tem, ker razli\u010dni avtorji imajo razli\u010den odstotek otrok, ki dose\u017eejo dolo\u010deno sposobnost kot kriterij \u00bb normalnega\u00ab, vendar je povsem razumljivo, obstajajo razponi, znotraj katerih se dogajajo dolo\u010deni dogodki.<\/p>\n

Opisali bomo normalni motori\u010dni razvoj po V.Vojti, izpopolnjen z izku\u0161njami Milene Stoj\u010devi\u0107 Polovine. V.Vojta je kot kriterij normalnega, ali termin, ki ga je on uporabljal \u00bbidealnega \u00bb motori\u010dnega razvoja jemal 50% otrok, kar pomeni motori\u010dne sposobnosti, ki jih ima 50% zdravih otrok v dolo\u010denem obdobju.<\/p>\n

Otrok se rodi z dolo\u010denimi zmo\u017enostmi, ki jih naprej razvija in izbolj\u0161uje. Vedeti moramo, da obstajajo obdobja, oz. \u010das, ko otrok mora nekaj znati in more napraviti, vendar je va\u017eno, kako to dela. Ti klju\u010dni dogodki v motori\u010dnem razvoju novorojen\u010dka in dojen\u010dka se imenujejo mejniki razvoja.<\/p>\n

Razvoj gre svojim tokom, pri nekaterem otroku malo prej, pri drugem malo kasneje, tako, da se v povpre\u010dju mejniki dogajajo v ali okrog navedenih \u010dasovnih obdobjih. Va\u017eno je poznati razvojno zaporedje motorike otroka, da bi lahko vedeli, kdaj se nekaj lahko pri\u010dakuje v razvoju, da bi ga la\u017eje spremljali in se skrbeli zanj.<\/p>\n

\u010ceprav bomo tukaj opisali motori\u010dni razvoj otroka, je potrebno poudariti, da je mentalni razvoj otroka to, kar \u00bbsili\u00ab motori\u010dni razvoj. Prav otrokova radovednost ga sili naprej v stalno raziskovanje novih zmo\u017enosti in pridobivanj novih spoznanj, pravzaprav sta motori\u010dni in du\u0161evni razvoj otroka v praksi nedeljiva.<\/p>\n

Motori\u010dni razvoj otroka opazujemo v polo\u017eaju na trebuhu in hrbtu.<\/p>\n\n\n\n
\n
\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
POLO\u017dAJ NA TREBUHU<\/strong><\/span><\/td>\nPOLO\u017dAJ NA HRBTU<\/strong><\/span><\/td>\n<\/tr>\n
<\/a>Novorojen\u010dek<\/span><\/td>\nPri novorojen\u010dkih je za trebu\u0161ni polo\u017eaj zna\u010dilna mo\u010dna zvitost vseh sklepov, posebno kolkov in kolen, ritka pa je malo dvignjena v zrak.Glava je naslonjena na obraz in obrnjena na stran. Ne more jo obrniti na drugo stran, ne da bi se pri tem dotikal podlage. Vedno lahko sprosti dihalne poti in prosto diha.<\/p>\n

Roke so upognjene v komolcih in privite ob telo. Pesti so mehko odprte do polovice, palca sta ob pesteh, v\u010dasih v njih.<\/p>\n

Otrok upogiba in izteguje roke in noge in je mirnej\u0161i v polo\u017eaju na trebuhu, kot na hrbtu. Ta polo\u017eaj \u0161teje kot naravni polo\u017eaj otroka.<\/p>\n

\"\"<\/td>\n

Veliki sklepi so v glavnem upognjeni tudi v polo\u017eaju na hrbtu. Glava otroka je nagnjena na stran, a hrbtenica upognjena.Roke so rahlo raz\u0161irjene na podlagi in zvite v komolcih. Pesti so mehko odprte do polovice, palca sta ob pesteh, v\u010dasih v njih.<\/span><\/p>\n

Nogice so upognjene oz. zvite v kolkih in kolenih.<\/span><\/p>\n

Otrok \u017eivahno izteguje in upogiba noge. To je \u010das mno\u017ei\u010dne motori\u010dne spontane aktivnosti. Na notranji impuls ali zunanji impuls reagira otrok s hitrim \u0161irjenjem rok na stran (Moro reakcija).<\/td>\n<\/tr>\n

<\/a>6 tednov<\/span><\/td>\nPo\u010dasi popu\u0161\u010da upognjenost sklepov in otrok deluje bolj spro\u0161\u010deno, \u010deprav so \u0161e vedno veliki sklepi v glavnem zviti oz. upognjeni.Za\u010denja se aktivnej\u0161i socialni stik otroka z okolico. Spodbujen z lastnim zanimanjem, otrok za\u010denja dvigovati glavico, v drugem mesecu celo do nekaj sekund, in to na sredini.<\/span><\/p>\n

Pri tem se naslanja na rokice, ki so privite ob telesu in upognjene v komolcu, a sama podpora je pribli\u017eno na polovici podlahtnic. Pesti so mehko na pol zaprte ali odprte, palca sta zunaj pesti.<\/span><\/p>\n

V tem \u010dasu je 75 % otrok opti\u010dno usmerjenih, lahko dolo\u010dijo pogled.<\/p>\n

\"\"<\/td>\n

V tem \u010dasu se razvija \u00bbpolo\u017eaj me\u010devalca\u00ab, druga oblika mno\u017ei\u010dne spontane gibljivosti. Otrok, ki sedaj \u017ee lahko usmeri pogled, \u017eeli \u00bbujeti mamo, a \u0161e vedno reagira mno\u017ei\u010dno, s celim telesom. Zna\u010dilno za ta polo\u017eaj je obrnjena glavica proti predmetu interesa, z iztegnjeno roko na tej strani, z odprto pestjo in palcem izven pesti ter iztegnjeno nogo. Na drugi strani telesa sta roka in noga upognjeni.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

2<\/a> meseca<\/span><\/td>\n<\/td>\nOtrok se za\u010denja igrati s svojima rokama, kar imenujemo koordinacija roka-roka. Za\u010denja dobivati sliko o lastnem telesu.To je \u010das fiziolo\u0161ke (normalne) distone mobilnosti, tretje oblike mno\u017ei\u010dne gibljivosti otroka, ki ne sme trajati ve\u010d kot 3 mesece, tj.do doseganja opore na komolce. To je poizkus otroka za doseganje stika z okolico, kar po\u010dne s celim telesom.<\/td>\n<\/tr>\n
<\/a>3 meseca<\/span><\/td>\nNadalje, otrok vse bolje in dalj \u010dasa dr\u017ei dvignjeno glavo. Otrok se, poleg dvigovanja glave, dviguje tudi v ramenskem obro\u010du za pribli\u017eno 45 <\/span>\u00ba<\/span>. Opora na roke se pomika na komolce, kar je izredno va\u017een mejnik razvoja, ker predstavlja prvi antigravitacijski polo\u017eaj otroka. Glava se lahko \u017ee samostojno obra\u010da, ne da bi se pri tem menjal polo\u017eaj telesa.\"\"<\/span><\/td>\nS tremi meseci pri\u010dne otrok dajati rokice v usta, kar se imenuje koordinacija oko-roka-usta.Nogice dviguje od podlage tako, da tvorijo v kolkih in kolenih 90 \u00ba.<\/span><\/p>\n

Za\u010denja se razvijati prijem. Prvi prijem je z zvitimi prsti in dlanjo, kar imenujemo radiopalamarni prijem.<\/span><\/td>\n<\/tr>\n

<\/a>4 mesece in pol<\/span><\/td>\nV tem \u010dasu je otrok sposoben prenesti te\u017eo \u017ee na en komolec, da bi imel prosto drugo roko za prijemanje. Pri tem se naslanja na komolec in medenico ene strani, a koleno druge strani vle\u010de proti naprej do 90\u00ba in se na njega naslanja.<\/span>S prosto roko prijema predmete in jih takoj nosi v usta.<\/span><\/td>\nS 4 meseci otrok prijema iz sredine telesa proti ven in to samo na strani roke, ne more preiti preko \u00bbpolovice\u00ab telesa.S 4 in pol meseci za\u010dne otrok prijemati od zunaj proti noter in tako lahko \u017ee spremlja predmet preko polovice telesa.<\/td>\n<\/tr>\n
<\/a>5. mesec<\/span><\/td>\nOtrok se za\u010denja dvigati \u0161e vi\u0161je od podlage, izteguje roke in se naslanja na rob dlani.\u010ce mu polo\u017eimo nekaj pod podlahtnico, jo \u017ee lahko obrne in odstrani predmet.<\/p>\n

Kadar pa otrok ne more ujeti predmeta, se nasloni na trebuh, roke dvigne, kot, da plava.<\/p>\n

\"\"<\/td>\n

Otrok lahko neposredno ujame predmet na drugi strani in pri tem prenese te\u017eo telesa na stran. Prestavlja igra\u010dke iz ene v drugo roko.Z rokama se dotika spolnih organov in kolen in tako \u0161iri sliko svojega telesa.<\/td>\n<\/tr>\n
6. mesec<\/span><\/td>\nOtrok je sedaj razvil sigurno podporo na dlani in iztegnjene roke, pri tem se naslanja na bedra.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n<\/td>\n

Otrok dosega oz. ujema predmete z ve\u010dje razdalje, obrne se s hrbta na trebuh. Obra\u010danje je usklajeno in kontrolirano, brez potiskanja glavice nazaj, pri njem sodelujejo tudi roke in noge.Z rokama dosega stopala \u2013 usklajenost oko-roka-noga.<\/p>\n

Otroka, ki ga postavimo v sede\u010di polo\u017eaj, lahko v tem ostane kratek \u010das z nekoliko upognjeno glavo in zaobljenim hrbtom. Pri tem otrok izteza roke naprej, naslanja se na pesti z raz\u0161irjenimi prstki. To je sprednja obrambna reakcija. To se ne upo\u0161teva kot sedenje otroka.<\/p>\n

\"\"<\/td>\n<\/tr>\n

<\/a>7. mesec<\/span><\/td>\nZa\u010denja se usklajeno in kontrolirano obra\u010dati s trebuha na hrbet, brez \u00bbnestabilnosti\u00ab glavice, pri obra\u010danju sodelujejo roke in noge.Razvija se bo\u010dni polo\u017eaj, pri katerem se otrok naslanja na komolec ene roke, medenico in stegnenico. \u010ce tako ne bo mogel dose\u010di predmeta, ki ga \u017eeli, se bo dvignil na iztegnjeno roko in pri tem naslanjal na dlan. Ta polo\u017eaj se imenuje \u00bbpolo\u017eaj vrtnega pal\u010dka\u00ab.<\/p>\n

Otrok se za\u010denja vle\u010di po podlagi . Roke so upognjene ob podpori na komolce, noge so iztegnjene, ne sodelujejo pri tem. To se imenuje voja\u0161ko \u00bbplazenje\u00ab ali gibanje tjulenja. Otrok lahko tako preplazi kratko razdaljo. To ni \u00bbpravo\u00ab plazenje<\/p>\n

Doseganje \u0161tirino\u017enega polo\u017eaja je posledica prej\u0161njega usklajenega gibanja. Do tega pride otrok z dvigom telesa od podlage, pri \u010demer se opira na roke in kolena in v tem polo\u017eaju se lahko niha naprej in nazaj.<\/span><\/td>\n

Razvija se ti. pincetni prijem, najprej prijem s palcem in kazalcem, kasneje z drugimi prsti. Pri tem je eden prst iztegnjen, drugi zvit. To je za\u010detek fine motori\u010dne sposobnosti.<\/p>\n

Dose\u017eeno stopalo za\u010denja dajati otrok v usta \u2013 to je usklajenost o\u010di-rok-nog-ust.<\/td>\n<\/tr>\n

<\/a>8.mesec<\/span><\/td>\nOtrok za\u010dne plaziti in se pri tem naslanja na iztegnjene roke in kolena, medenica je dvignjena, kolena v \u0161irini medenice. Hrbtenica je lahko na za\u010detku malo upognjena, stopala pa so pod pravim kotom glede na podlago.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Z osmimi meseci in pol se otrok lahko povle\u010de v kle\u010de\u010di polo\u017eaj. Pri tem si pomaga z rokama.<\/td>\n

Otrok je zmo\u017enen samostojno sedeti in \u0161ele sedaj lahko govorimo o pravem sedenju. Sede lahko iz \u0161tirino\u017enega polo\u017eaja, ali iz polo\u017eaja vrtnega pal\u010dka. Na za\u010detku je hrbtenica rahlo zaobljena, nog pa \u0161e ne more popolnoma iztegniti. Roke lahko iztegne na stran in se tako brani pred padcem; to imenujemo bo\u010dna obrambna reakcija.<\/td>\n<\/tr>\n
<\/a>9.mesec<\/span><\/td>\nPlazenje je sedaj v celoti razvito. Hrbtenica je idealno zravnana, podkolenici paralelni, stopalo spremlja linijo podkolenic. Otrok je vsak dan bolj hiter.<\/td>\nSamostojno sedenje je popolnoma razvito. Hrbtenica je popolnoma zravnana, tako kot noge. Sedi tako, da vzdr\u017euje ravnote\u017eje brez pomo\u010di rok, z njimi se lahko igra, z obra\u010danjem telesa pa si ustvarja ve\u010dje mo\u017enosti za aktivnost rok. Od padcev proti nazaj se brani tako, da iztegne roke proti nazaj (zadnja obrambna reakcija).Razvoj finih motori\u010dnih sposobnosti napreduje. Prijem z dvema prstoma napreduje tako, da so sedaj vsi prsti upognjeni oz. zviti v vseh sklepih.<\/td>\n<\/tr>\n
<\/a>10.-11. mesec<\/span><\/td>\nOtrok lahko hodi ob predmetih, pri \u010demer imajo roke in noge podporo. Prvo gre naprej ena roka in nasprotna noga, potem nasprotna roka in zopet noga. Z desetimi meseci je funkcija pesti vse bolj\u0161a, otrok postaja vedno bolj spreten in za\u010denja npr. kockico polagati v lon\u010dek. Kockico nato spu\u0161\u010da iz rok, da bi lahko vzel neko drugo stvar, ki mu je v tem trenutku zanimivej\u0161a.<\/td>\n<\/tr>\n
<\/a>12. mesec<\/span><\/td>\nZgodijo se prvi samostojni koraki naprej. Za\u010detna hoja se razlikuje od \u017ee razvite hoje. Hoja je nekolika \u0161ir\u0161a; otrok hodi z ve\u010d ali manj raz\u0161irjenimi nogicami. Roke otroku bistveno pomagajo pri vzdr\u017eevanju ravnote\u017eja. Med enajstim in dvanajstim mesecem otrok zaradi svoje senzomotori\u010dne inteligence \u017ee usklajuje gibe rok in se za\u010denja na poseben na\u010din igrati, npr. manj\u0161e predmete daje v ve\u010dje, jih daje ven, predmete nosi in pu\u0161\u010da kjerkoli in kdaj to \u017eeli. Lahko \u017ee sestavi stolp iz dveh ali treh kockic. \u00bbPomaga\u00ab s svojimi gibi pri obla\u010denju in kopanju.<\/td>\n<\/tr>\n
<\/a>13.mesec<\/span><\/td>\nOtrok lahko samostojno hodi, potrebuje vse manj podpore. Zmo\u017een je \u017ee stati v sredini prostora, menjati smer hoje, v odprtem prostoru se vstati \u00bbkot medved\u00ab.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko govorimo o normalnem razvoju, se bomo najprej zadr\u017eali na normalnem motori\u010dnem razvoju v \u010dasu prvega leta starosti, oz. do otrokove samostojne hoje. Zanimivo je, da se je o normalnem motori\u010dnem razvoju otroka za\u010delo razmi\u0161ljati \u0161ele v drugi polovici prej\u0161njega stoletja, medtem, ko se je o nenormalnem motori\u010dnem razvoju razmi\u0161ljalo \u017ee mnogo prej. Normalni motori\u010dni […]<\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-579","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/579","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=579"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/579\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":931,"href":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/579\/revisions\/931"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/otroskarehabilitacija.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=579"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}